Praški grad je nedvomno ena najbolj znanih znamenitosti Prage. Nad levim bregom reke Vitave se dviga v vrsti palač, stolpov in stolpičev, ki kot impozantna trdnjava, ki spominja na pravljice, vladajo mestnemu središču. Znotraj obzidja se nahaja zanimiva in raznolika zbirka galerij, muzejev in zgodovinskih stavb, ki so dom nekaterim največjim kulturnim in umetniškim zakladom Češke.
Zgodovina Prage naj bi se začela v 9. stoletju na samem Praškem gradu. Za to spremembo naj bi bil zaslužen knez Borivoj, ki je poleg gradu med drugimi pomembnimi znamenitimi zgradbami naročil tudi gradnjo palače, samostana in treh cerkva.
Praški grad je doživel največje razkošje v času Rudolfa II., zadnje rodbine Habsburžanov, ki so citadelo uporabljali kot svojo glavno rezidenco. Tudi po vseh vpadih in požarih, ki jih je grad doživel, so se ohranili stolpi, dvorane, kapele in cerkve iz vseh njegovih najboljših zgodovinskih obdobij.
Po podatkih Guinnessove knjige rekordov je Praški grad največji starodavni grad na svetu, njegova velikost pa je naravnost osupljiva in jemlje sapo. Kompleks z dolžino 570 m je več kot sedemkrat večji od nogometnega igrišča. Vendar se območje, na katerem se nahaja grad, razprostira na 45 hektarjih.
Praški grad je od leta 1918 uradna rezidenca predsednikov Češke republike.
Praški grad na kratko
Praški grad je moral prestati precejšnjo prenovo, saj je sama zgradba zelo stara. Prvi projekt je v 12. stoletju izvedel knez Sobéslavy, po požaru leta 1541 pa so bila izvedena še dodatna obnovitvena dela. Tretja obnova je bila izvedena v času vladavine cesarice Marije Terezije, zadnjo obnovo pa je citadela doživela po naročilu predsednika Masaryka leta 1920.
Menjava straže poteka vsako uro. Najboljši čas za obisk pa je opoldne, ko poteka izmenjava zastav z glasbeno skupino, ki z oken dvorane Plecnik igra fanfare.
Obiskovalci se pogosto čudijo kontrastu med minimalizmom Plecnikovega stopnišča, ki se nahaja na levi strani, in zlatim baročnim stopniščnim balustradom na desni strani, takoj ko gredo skozi glavni vhod v grad.
Znamenita dvorišča
Ko greste skozi vhod z replikami kipov bitke Titanov Ferdinanda Platzerja, ki obrobljajo obe strani, vas vodijo neposredno na prvo dvorišče. Čeprav na njem ni videti nič posebno posebnega, boste vseeno našli veličastna Matijeva vrata, najstarejši baročni spomenik na Češkem, ki vas bo popeljal na drugo dvorišče.
To drugo dvorišče ima na sredini baročni vodnjak in vodnjak iz 17. stoletja s čudovitimi železnimi vrati. Na njem se nahaja kapela Svetega križa, ki se nahaja v nekdanji zakristiji katedrale svetega Vida, v kateri je trenutno trgovina s spominki. Tu se nahajata tudi Rudolfova galerija in Španska dvorana, ki sta rezervirani za državne sprejeme.
V renesančnih konjušnicah na drugem dvorišču se nahaja tudi Slikovna galerija Praškega gradu. V njej je razstavljen del zbirke Habsburžanov, ki se je začela leta 1650, in sicer dela Tiziana,
Tintoretta in Rubensa.
Veličastna katedrala na gradu
Ko zapustite drugo dvorišče, vas pričakuje pročelje gotske katedrale svetega Vita, katere prvi kamen je leta 1344 položil sam cesar Karel IV.
Če imate še nekaj prostega časa in nimate težav s klavstrofobijo, ne zamudite priložnosti, da se povzpnete na Veliki južni stolp, ki je visok 96 m. Ko boste dosegli vrh, se vam bodo odprli slikoviti razgledi, ki bodo nagrada za vložen trud.
V notranjosti katedrale vas čakajo veliki zakladi, vključno s kronskimi dragulji čeških kraljev, kapelo svetega Vaclava, mavzolejem in kraljevim oratorijem, grobnico svetega Janeza Nepomuka in grobnico svetega Vita.
Tretje grajsko dvorišče lahko takoj prepoznate zaradi granitnega monolita, ki je bil izdelan v spomin na žrtve prve svetovne vojne. Tu se nahaja tudi replika bronastega kipa kipa svetega Jurija. Tu boste videli tudi staro kraljevo palačo, ki izvira iz leta 1135, in Vladislavovo dvorano, v kateri so zaprisegli vsi češki predsedniki.
Pod Staro kraljevo palačo se nahaja pomembna zbirka artefaktov, povezanih z zgodovino gradu, vključno z grbom in čelado svetega Vaclava, kronskimi dragulji in iluminiranimi rokopisi. Tu se nahajajo tudi različni modeli gradu v pomanjšanem merilu.
Prašni stolp
Na sosednjem Trgu svetega Jurija si boste ogledali istoimenski samostan in baziliko ter Prašni stolp, ki je bil zgrajen konec 15. stoletja kot obrambni stolp gradu. Nato boste prišli do George Street, ceste, ki se začne pri baziliki svetega Jurija in vodi vse do vzhodnih grajskih vrat.
Na poti do tja boste naleteli tudi na Golden Lane, čudovito tlakovano ulico. V nekaterih pisanih hišah na tej ulici sta živela Franz Kafka in Jaroslav Seifert, Nobelov nagrajenec za književnost.
Na enem koncu ulice se nahaja stolp Daliborka. Ta okrogli stolp je služil kot zapor, v katerem je bil zaprt Dalibor iz Kozojed, ki je podpiral kmečko revolucijo leta 1498. Če imate še nekaj časa, si boste ogledali tudi številne zgodovinske stavbe, katerih ogleda ne smete zamuditi.
Zaključek
Praški grad je znamenita znamenitost, v katero se bo vsak turist takoj zaljubil, ko jo bo videl na lastne oči. Od trenutka, ko boste stopili na kompleks, bodite pripravljeni, da vas bo prevzela njegova bogata in raznolika zgodovina.